Obvezne rezerve naftnih derivatov

Zmanjševanje zalog nafte in povečana svetovna poraba naftnih derivatov povečujejo nevarnosti pri zagotavljanju nemotene oskrbe z energijo v Evropski skupnosti. Zaradi nestabilnega geopolitičnega okolja, kjer je ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem krhko, naraščajoče povpraševanje novih velikih potrošnikov, kot sta Kitajska in Indija, ter evropska odvisnost od uvoza naftnih derivatov, so razlogi za povečano skrb za evropsko energetsko prihodnost. Vsaka motnja, četudi prehodne narave, ki bi nepričakovano pripeljala do zmanjšane dobave nafte oz. proizvodov iz tretjih držav bi lahko povzročila resne motnje v evropskem gospodarstvu in življenju. Prekinitve v preskrbi bi se lahko pojavile tudi znotraj Evropske unije.

Z namenom zagotovitve varnosti preskrbe z nafto so države članice obvezane vzdrževati minimalne zaloge nafte in njenih derivatov, ki bi jih članice uporabile v primeru motnje v preskrbi.

Začetki oblikovanja obveznih zalog nafte in njenih derivatov segajo v leto 1968, ko je Evropski Svet sprejel direktivo, v skladu s katero morajo države članice Evropske unije vzdrževati obvezne rezerve nafte in njenih derivatov. Višina obveznih zalog je bila sprva določena na 65 dni povprečne porabe v prejšnjem letu po treh skupinah, in sicer po skupinah:
  1. motorni bencin, letalski bencin, letalsko gorivo na bencinski osnovi,
  2. dizelsko gorivo, kurilno olje - ekstra lahko, letalsko gorivo na kerozinski osnovi,
  3. kurilno olje (srednje, težko).
V letu 1972 je zaradi povečane porabe in odvisnosti od uvoza naftne in naftnih derivatov iz tretjih držav, prišlo do povišanja višine obveznih rezerv na 90 dni.

Direktiva je bila nato ponovno spremenjena v letu 1998, v kateri je nedvoumno postavljena zahteva, da države članice zagotovijo stalno razpoložljivosti zalog za primer krize in hkrati zagotovijo vsa pravna sredstva za kontrolo zalog v takšnih okoliščinah. Zaloge morajo biti v vsakem trenutku dostopne in pripravljene na morebitno uporabo, postavljeni morajo biti pogoji za njihovo identifikacijo, izračun in kontrolo. Ta direktiva tudi uvaja možnost skladiščenja zalog na ozemlju druge države članice na podlagi sklenjenih mednarodnih bilateralnih sporazumov ter določa pogoje za t. i. delegirane zaloge.

V letu 2009 je bila sprejeta nova direktiva, ki ureja obvezne zaloge naftnih derivatov in bo v veljavo stopila leta 2013. Direktiva daje prednost sistemu obveznih zalog z ustanovitvijo organov za vzdrževanje zalog, kar Slovenija že izpolnjuje. Države članice naj bi čim večji del zalog skladiščile na svojem ozemlju. Ravno tako naj bi zaradi zagotavljanja absolutne razpoložljivosti bile te zaloge v čim večji meri v lasti tistega, ki zaloge vzdržuje, s čimer bi se znižala količina t. i. delegiranih zalog. Poseben poudarek direktiva posveča poročanju o stanju zalog naftnih derivatov v posamezni državi, tako obveznih kot tudi komercialnih zalog. Direktiva nalaga državam članicam, da izdelajo ukrepe za ublažitev težav, ki bi bile posledica občutnega zmanjšanja dobave surove nafte ali naftnih derivatov. Slovenija v zvezi z izpolnjevanjem direktive ne pričakuje večjih težav, saj so aktivnosti že sedaj usmerjene v povečevanje deleža lastnih zalog na slovenskem ozemlju. Ravno tako Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja ukrepe za zagotavljanje racionirane rabe in zanesljivosti preskrbe z naftnimi derivati ob motnjah in nestabilnostih na trgu.
 
Slovenija se je odločila, da nalogo vzpostavitve in vzdrževanje obveznih zalog nafte in njenih derivatov organizira znotraj agencije (Zavoda), katerega lastnik je Republika Slovenija. S to odločitvijo je pridala še dodatno varnost pri zanesljivosti tega mehanizma in kontrole nad njim.
 
V Sloveniji smo z oblikovanjem obveznih zalog naftnih derivatov pričeli v letu 1999 v okviru prilagajanja naše zakonodaje zakonodaji Evropske unije. V skladu z odobrenim prehodnim obdobjem za izpolnitev zahtev iz direktive, je Slovenija pričela s postopnim oblikovanjem obveznih rezerv in do leta 2005 dosegla nivo 90-dnevnih obveznih zalog, od takrat Slovenija obvezo iz te direktive nenehno izpolnjuje.
 
Največ svojih aktivnosti trenutno namenjamo vzdrževanju predpisane količine in kakovosti goriv ter stalnemu izboljševanju skladiščnih, logističnih in finančnih pogojev vzdrževanja zalog. Naše aktivnosti so usmerjene tudi v mednarodno sodelovanje, aktivnosti v primeru kriznih situacij - sproščanje obveznih rezerv ter druga področja, povezana z našo dejavnostjo in naftno industrijo.
 
Večji del obveznih rezerv naftnih derivatov je v fizičnih – realnih zalogah, ki so v lasti Zavoda, manjši del pa je v obliki delegiranih zalog.
 
Vzdrževanje obveznih zalog zahteva izvedbo kompleksnih logističnih operacij, kot so najem in optimizacija skladiščnega prostora doma in v tujini, nabava, prodaja in menjava goriva, najem delegiranih količin ter občasno še namešavanje goriv in prevozi goriv. Izjemno pomembna je tudi kontrola kakovosti goriv, ki zajema analiziranje kakovosti goriva, napovedovanje staranja goriva, spremljanje kakovosti in staranje goriva ter sodelovanje pri sprejemu novega goriva na skladiščenje. Vse aktivnosti, povezane s kontrolo kakovosti, narekujejo tudi aktivnosti, vezane na menjave goriv in skladiščenje.
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.